Ples in glasba izpod kamniških planin

Povezava na spletno stran www.kamnik.info Dnevi narodnih noš petek 7.9.2018

https://www.kamnik.info/tukaj-smo-da-se-zabavamo-ter-negujemo-tradicijo-...

Povezava na spletno stran www.kamnik.info Snovik 2018

https://www.kamnik.info/veselje-ob-dobrotah-iz-tuhinjske-doline/

Povezava na spletno stran www.kamnik.info

http://www.kamnik.info/kamniski-folkloristi-so-znova-veselo-rajali/

Povezava na spletno stran www.domzalec.si

Foto: visitkamnik.com Lipov list

Zunanje povezave: www.kamnik.info http://www.kamnik.info/danes-na-dnevih-narodnih-nos-petek-8-septembra-2017/ Celoten spored povezava: www.napovednik.com https://www.napovednik.com/dogodek454643_47_dnevi_narodnih_nos_in_oblaci... www.visitkamnik.com https://www.visitkamnik.com/sl/prireditve/top-prireditve/dnevi-narodnih-... Zapore povezava www.kamnik.info http://www.kamnik.info/sredisce-mesta-bo-zaprto-do-konca-dnevov-narodnih... Facebook: Facebook https://www.facebook.com/dnevi.narodnih.nos.kamnik/ Datum: 05.05.2017 Kamničan-ka št. 9 Uspeh kamniških folkloristov Kamniški folkloristi so v soboto nastopili na kamniškem tržnem dnevu, jutri pa jih čaka pomemben nastop na regijskem srečanju folklornih skupin na Bledu. Aleš Senožetnik Kamničan-ka št. 9 stran 7 Kamnik – Sobotni tržni dan dogajanja na Glavnem trgu niso zaznamovali le ponudniki domačih dobrot in obr- ti na stojnicah, temveč so se obiskovalci lahko zabavali tudi ob zvokih kar trinajstih harmonik in si ogledali sp- lete kamniških folkloristov. Dopoldansko dogajanje v mestu so namreč popestrili člani Orkestra harmonikarjev Cirila Spruka ter člani Folklorne skupine Kamnik. Harmonikarji so ubrano preigravali znane narodnozabavne viže, folkloristi pa so odplesali nekaj spletov gorenjskih in koroških plesov, nastop pa popestrili tudi z nekaj ljudskimi pesmimi. Kot je povedal predsednik Folklorne skupine Kamnik Janez Hribar, namreč vsak teden vadijo tudi petje, čeprav glavna dejavnost vendarle ostaja ples. »Vsako leto se naučimo enega do dva nova spleta, odvisno od plesalcev in časa, ki nam je na razpolago. Za en splet namreč potrebujemo kar dva do tri mesece vaje,« je povedal Hribar. Najnovejši splet se imenuje Kdo je boljši, saj ples prikazuje tekmovanje dveh skupin v plesu. Odplesali ga bodo že jutri na Bledu, kjer bo potekalo regijsko srečanje folklornih skupin. Uvrstitev na tekmovanje za kamniške folkloriste pomeni velik uspeh, saj se je med skupinami iz Domžal, Mengša, Komende, Trzina, Lukovice in Moravč le še mladim Mengšanom uspelo prebiti na regijsko tekmovanje, kjer bo po besedah Jolande Anžel, članice, ki sicer skrbi tudi za oblačilno podobo folkloristov, nastopilo sedem gorenjskih skupin. »Uvrstiti se na državno tekmovanje bo težko, saj bodo nastopile številne kakovostne skupine na čelu z Akademsko folklorno skupino France Marolt. Precej jih je mlajših in imajo tudi kakovostnejše noše kot mi,« je o konkurenci spregovorila Anželova, a kljub temu Kamničani ne mečejo puške v koruzo, saj je vendarle najvažneje sodelovati in izvesti kakovosten nastop, ki so ga vsekakor sposobni, saj vanj vlagajo veliko energije ter časa, stalno pa se izobražujejo tudi na različnih seminarjih. Kamniška folklorna skupina pa ima tudi sicer precej natrpan urnik. Maja bodo nastopili v Jurovskem Dolu, junija pa v Bistrici ob Dravi ter pobratenem avstrijskem Trofaiachu. Kot je povedal Hribar, ne bodo počivali niti poleti, ko nastopajo tudi za tuje goste, ki pridejo k nam. Volje jim nikakor ne primanjkuje, ker pa želijo svoje znanje in tradicijo slovenskih ljudskih plesov in pesmi širiti naprej, v svoje vrste vabijo vse, ki jih druženje ob glasbi in plesu veseli. »Starostnih omejitev ni, pomembno je, da so pripravljeni plesati. Že dlje časa si želimo ustanoviti tudi eno mlajšo skupino plesalcev, zato so dobrodošli tudi mladi,« je še povabil predsednik kamniške folklore.

O nas

Folklorna skupina Kamnik Narodna noša -naša dediščina-naš ponos Folklorna skupina Kamnik je aktivna že vrsto let. Želimo ohraniti stare šege in navade Gorenjske pokrajine predvsem pa Kamnika in okolice. Folklorna skupina se rada udeležuje raznih prireditev doma in v tujini. Ponosni pa smo na nepozaben tradicionalni dogodek, ki se vsako leto organizira v Kamniku - na dneve Narodnih noš. Skupina šteje 35 članov. V okviru Društva upokojencev Kamnik jo je dolga leta vodil g. Franci Poljanšek, ki je tudi koreograf plesov. Skupina se rada udeleži raznih prireditev in izvede približno 20-25 nastopov letno, v Sloveniji, v sosednjih in tudi drugih državah - Italiji, Avstriji Hrvaški, Makedoniji. Franci Poljanšek je zelo dejaven pri ohranjanju kulturne dediščine in ljudskih običajev. Je avtor knjige o ljudskih plesih v okolici Stranj, Kamnika in Tuhinjske doline, ki bo pripomogla k poznavanju in ohranjanju ljudskega plesnega izročila na tem območju. Zaradi finačnih težav pod okriljem društva upokojencev je skupina krenila na samostojno pot. Leta 2013 je pomladila in okrepila svoje članstvo. Franci si je ves čas prizadeval za ohranjanje kvalitetne izvedbe, pestrosti in originalnosti plesov in pesmi. V to je vložil veliko svojega truda. Njegova dolgoletna želja, da bi skupina dobila tudi svoje prostore se žal ni uresničila. Ker tako ni mogel uresničevati svojih ciljev je z letom 2013 zapustil vodenje skupine. Vodenje skupine pa je v tem letu prevzela dolgoletna izkušena plesalka folklorne skupine France Marolt Tanja Drašler. Tanja s svojo energijo, voljo in iskušnjami vnaša nov zagon v našo skupino. Uživajte z nami v prijetnem vzdušju ob ohranjanju kulturne dediščine. Predsednik društva je Janez Hribar, tel. št. 041 615 610. Pišete mu lahko na elektronski naslov janez.hribar@siol.net. Mentorica : Tanja Drašler Kamnik info

50 Let Kamniške Folklore

 

Rdeč nagelj, zêlen rožmarin: v popotnico, ne le spomin!

Ob jubileju društveno organizirane folklorne dejavnosti na Kamniškem

 

Živl(jen)ju vzdolž strmali Grintovcev, izpričanemu že v davninski poselitvi, so skozi stoletja prostor bivanja v šir in dalj razpirale številne naravne danosti, primerne za človekovo obstoj, razvoj in napredek. Na obrobjih plodnih kamniških ravnic so se tkale, stikale in stekale naprej, poti in vezi: zaznamujoče življenjski prostor in čas številnih rodov z razpoznavnimi prvinami njihovega gmotnega in duhovnega žitja in bitja.

Izkušnje in spoznanja, pridobljena ob delu, je pomenljivo dopolnjevala tudi »prostočasna«, v življenjskem krogu ljudi pomenljiva družbena in družabna plat življenja. S tem so mišljeni različni odrazi osebnih in skupnostnih občutij in razpoloženj, spremljajočih človeka v različnih bivanjskih danostih od rojstva do smrti – v veselju in žalosti, sreči in stiskah, radostih in bolečinah, uresničitvah hrepenenj in razočaranjih ob porazih …

Tako vsakdanjik, delovno zapolnjen z najrazličnejšimi opravili in druženju ob njih, kot s pričakovanji izpolnjeni praznik, slavljen s priložnostnimi obredji in običaji, dobivata svoje mesto v svojevrstni kulturi, ki sega od ljudskega pripovedništva do pesmi v maniri ljudskih viž in sprva spremljajočega, nato vse samostojnejšega, razvedrilu in zabavi namenjenega ljudskega godčevstva… Ritmom in vižam, dramečim »na poskok«, se je prej ali slej treba primerno odzvati: tako so bojdaprišli predniki do zgodnjih oblik ljudskega plesa.

Ne brez vplivov, ki jih je v dotlejšnja »zakotja« prinesla cestna povezava Kamnika z belim svetom, tod tekoča glavna prometna žila med cesarskim Dunajem in pristaniškim Trstom… In, po drugi strani, tudi še zmeraj veljavnih »čuvarjev« nravnega reda in spodobnosti: v starožitni zavesti prebivalstva še poseljenih bajeslovnih božanstev, verjetij v grešnikom pogubne čarne moči prikaznih bitij, človeškim slabostim zavdajajočih mitskih živali in nedostojnemu življu smrtno strupenih primerkov rastlinstva… Skozi različne bajke in legende ti opomniki vendarle kljubujejo času; tudi v kasnejših krščanskih preoblekah opominjajo in svarijo pred prekomerno svetno prešernostjo, nebrzdanostjo in razuzdanostjo, k čemur naj bi šibko ljudstvo posebej kvarno nagovarjala muzika in ples… A poti nazaj ni bilo več, tudi na Kamniškem sta – takšnim ali drugačnim svarilom, grožnjam, pa tudi kaznim navkljub – posamično in družno zaživela kot nepogrešljiva zvrst ljudske kulture, zato je prav, da jima v družbi drugih sestavin »ljudske«, »folklorne« kulturne dediščine posvečamo primerno pozornost.

 

Nemara je tako zastavljen uvod zapisa, namenjenega obeležitvi petdesetletnice organizirane folklorne dejavnosti v Kamniku, neresno upreproščen in kot tak ne prestopa praga dostojnosti, posebej ob dejstvih, ki jih je etnološki oz. kulturnoantropološki tematiki na Kamniškem osvetlilo že lepo število poljudno strokovnih, ob njih pa tudi več znanstvenih obravnav in objav, (strokovni) javnosti dostopnih zapisov zvočnega in slikovnega dokumentarnega gradiva itn.

Tokratni zapis torej ob navedeni opombi želi nameniti pozornost predvsem nekaterim poudarkom v življenjski zgodbi društveno organizirane (ljubiteljske) folklorne skupine, ki to zvrst dejavnosti na Kamniškem že pol stoletja vneto raziskuje, strokovno obdeluje in uprizarja s svojimi nastopi, pomenljivo dediščino prednikov pa s svojo zgledno prizadevnostjo posreduje domači in tuji javnosti in jo tako na dostojen način ohranja novim rodovom.

Začetki, ki segajo v sredino 60. let minulega stoletja, so brez dvoma oprti na vzore zvrstno sorodnih (folklornih) zasedb, znanih v drugih slovenskih krajih, od podeželskih društev do skupin, delujočih v večjih mestih, na čelu z republiškim središčem, Ljubljano.

A tudi sam Kamnik za to ni bil brez »podlage« iz zgodovine. Med dejavnostmi tukajšnje Narodne čitalnice, ustanovljene leta 1868, je članstvo v desetletjih pred in po prelomu 19. v 20. stoletje slovensko narodno zavest krepilo tudi z »zbiranjem in ohranjanjem narodnih noš«; zbrane primerke folklornih kostumov pa predstavilo javnosti na dveh odmevnih razstavah (1898, 1908) v društveni dvorani Čitalnice (kasnejši galeriji Veronika, danes v lasti Solidarnosti). Narodno gibanje, ki je za svoj vidni izraz potrebovalo nekaj prepoznavno domačega, je za to iskalo posebne vrednote na podeželju; v tem pogledu pa je bila izrazita prav oblačilna kultura. Meščani so z zbiranjem in ohranjanjem nekdanje kmečke pražnje oblačilne podobe pomenljivo doprinašali k uveljavitvi slovenske, »kranjske noše«, s čimer so izražali odpor proti prevladi nemštva. V simbolne pripadnostne noše so se opravljali ob različnih slovesnostih, tako ob verskih kot političnih, narodno zavest bodrečih prireditvah.

Spremenjena politična, gospodarska in družbena ureditev po drugi svetovni vojni je prinesla spremembe tudi v način življenja prebivalstva. Podeželje je bilo zapisano na obrobje, pomenljivo je bilo vedno večje preseljevanje ljudi v (industrijska) mesta, kakršno je bilo tudi Kamnik. Vendar je meščanstvo starega kova tod usahnilo. Nekdanje sokolske, orlovske in druge prireditve so bile ukinjene, manifestativnih slavij – vključno s cerkvenimi procesijami, javnimi obredji in praznovanji – ni bilo več, v preteklost so šli tudi nekdanji mestni sejmi in meščanske promenade.

Nostalgične vezi z nekdanjim, v zavesti posameznikov še ne pokopanim življenjem, pa so kot dediščina, vredna spomina, tudi v spremenjenih razmerah sčasoma vendarle oživljale, povečini s predznakom folklorizmov. Korenine spet najdemo na kamniškem podeželju: največ v vaseh in zaselkih po Tuhinjski dolini, pa v Bistričici, Županjih njivah, Stahovici, v Tunjicah, na Gozdu… Na podeželju so v krogih sorodstva, sosesk in vaških skupnosti še veliko dali na povezanost in ohranjanje medsebojnih stikov… Ob različnih družabnih priložnostih ni manjkalo navezanosti na tradicijo, ljudsko dediščino petja, godčevstva in plesov ter različnih zabavnih šeg in stvari, ki so šle zraven. V času po vojni so se na določenih, zlasti pomembnejših cerkvenih slovesnostih podeželja, vendarle pojavljale tudi narodne noše, za kaj več pa razmere niso bile zrele.

 

Okviri tovrstnih naključij in spontanosti pa so bili vendarle preseženi sredi 60. let minulega stoletja: v skrbi za mladino se je tedaj v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica nekaj zanesenjakov vnelo za to, da vsaj del folklorne tradicije ohranijo in posredujejo tudi v novejši čas. Pri novoustanovljeni folklorni skupini, poimenovani po reki Kamniška Bistrica, so leta 1966 za sodelovanje v vlogi mentorja, strokovnega vodje in koreografa uspeli pridobiti Francija Poljanška iz bližnjih Mekinj, ki se je ob sicer drugačnem poklicu ljubiteljsko povsem predal folklori. Pod njegovim vodstvom je v dveh desetletjih in pol kamniška skupina, po izvirnosti znana tako v ožjem slovenskem prostoru kot širšem okolju nekdanje Jugoslavije, pa tudi v tujini, navdušujoče predstavljala našo dediščino in dosegala mnoga odličja in ugledna priznanja. Med njimi je v najvišji legi zlato odličje, ki ga je FS Kamniška Bistrica prejela na mednarodnem festivalu alpskih dežel v Trentu v Italiji leta 1986. Žal v pogojih in razmerah, ko tej dejavnosti doma še zdaleč ni bilo z rožicami postlano, saj tudi najuglednejši dosežki niso pripomogli, da bi skupina prišla do spodobnih pogojev za delo; kaj šele do lastnih društvenih prostorov. Tako je bila folklorniška Kamniška Bistrica kar poldrugo desetletje »nastanjena« v zasebni hiši družine svojega vodje Poljanška! Ko je bila ta možnost izčrpana, so kot domine padali obljubljeni načrti za rešitev prostorske problematike društva; vsa prizadevanja, da bi FS Kamniška Bistrica rešili, so žal splavala po vodi… K ohranitvi, zagotovitvi potrebnih pogojev ni doprineslo dejstvo, da gre za eno redkih slovenskih izvirnih folklornih skupin, ki je v svojem domačem okolju raziskovala in tako strokovnim krogom kot javnosti predstavljala ljudske plese, v osnovah sicer poznane tudi drugod, ki pa so na Kamniškem – posebno v Tuhinjski dolini - imeli nekaj izvirnih posebnosti. K rešitvi ni pripomogel niti ogromen delež, ki ga je društvo od začetkov naprej prispevalo kamniškim Dnevom narodnih noš. Poleg lastnih nastopov je s svojimi znanstvi in stiki na to prireditev v Kamnik namreč leto za letom privabljalo mnoge druge, domače in tuje folklorne skupine, skrbelo za primerna prizorišča nastopov, odre in sceno, scenarije in moderiranje nastopov… Najpomembnejšim sestavinam te, iz leta v leto rastoče prireditve, znane kot največji slovenski, mednarodno obarvan festival oblačilne dediščine, je nemalokrat več od uradnih organizatorjev izdatno pripomogla prav »kamniška folklora«.

Po obdobju Kamniške Bistrice je vsekakor hvalevredno, da se je društveno organizirana folklorna dejavnost pod Grintovci iz nekajletne »osojne lege« spet zmogla prebiti na »prisojno« stran kulturnega življenja: tako z oživljeno poustvarjalno vnemo nekdanjega in novega folklori pripadnega članstva, kot tudi z nudenjem osnovnih pogojev za njihovo delo. Zahvaljujoč posluhu in naklonjenosti Društva upokojencev Kamnik je v novem organizacijskem okviru zaživela folklorna sekcija, usmerjana po stopinjah svojih predhodnikov. Specifična dejavnost, kakršna je folklorna, pa je, spet sčasoma, vse glasneje narekovala nove potrebe in spremembe: za vaje, študij ljudskih plesov z zasedbo, denimo, desetih in več parov, je potreben primerno velik prostor; zraven pa še za »fundus«, garderobo, folklorne kostume in rekvizite, pa tudi arhiv… Zadnja leta so se možnosti za to s pomočjo Občine Kamnik odprle v mestnem Domu kulture, tam ima tako svoj dom tudi samostojno kulturno društvo z imenom Folklorna skupina Kamnik. Zasedba tej zvrsti predanih folklornic in folklornikov pod strokovnim vodstvom mentorice Tanje Drašler tako nadaljuje ljubiteljsko kulturno dejavnost svojih mnogih predhodnikov, uresničuje svoja poustvarjalna hotenja z reprezentiranjem pomenljive dediščine svojega okolja, vzpostavlja primeren odnos do nje in ga privzgaja tudi bodočim rodovom.

 

Naj jubilantom namenjenega, zaslužnega šopka s simbolnim značajem nageljnov in rožmarina ne kazimo z obrabljenimi frazami, temveč izrazimo vsemu za živost te kulturne zvrsti zaslužnemu članstvu v vrstah kamniške folklore spoštljiv poklon, čestitke in zahvalo; nadaljevalcem te žlahtne ljudske tradicije pa spodbudo s primerno pozornostjo in dostojnim vrednotenjem!

Zatorej: Bog vas žívi! – voščimo, kot so znali v starih časih. Naj velja tudi za nove!

 

 

Tone Ftičar,

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti,

Območna izpostava Kamnik

Kamničan-ka stran 7